|
ŠKIS—Možnosti in priložnosti |
|
Bodimo realni – skočimo v dogajane
Vse nejasnosti so se med izvajanjem prelila v en sam velik odgovor. Da. Scenarij je bil pravi, igralci najboljši in dobro pripravljeni, lokacija in scenografija (za vsakim dežjem posije sonce) navdušujoča, stopnjevaje programa iz dejanja v dejanje bolj silovito, ploskanje po vsakem dejanju (predavanje, zahvala z darili ali dnevna evalvacija) pa sluhu prijetna rutina.
Korenine SKISa segajo v leto 2002/03 in prvo generacijo študentov Zavoda Izraz. Že takrat smo (neuspešno) kandidirali na razpis LdV. Roko na srce. Tudi interesa med študenti ni bilo. Letos spomladi smo ob Evropskem letu mobilnosti delavcev začutili, da je pravi trenutek za SKIS. Na CMEPIUS so projekt ocenili zelo visoko, navdušujoče je bilo 63 predprijav.
Delovanje skupine v vseh fazah (priprava, izvedba, zaključek) z velikim veseljem ocenim več kot odlično. Vsak posameznik si je prizadeval, da je izbrano vlogo odigral v popolnosti, ob tem pa nismo pozabili na vesele plati skupnega bivanja. Optimizem lahko razberemo iz komentarjev na majhne spalnice (tako majhne, da še smrčati ne moremo) pripravo hrane (to me spominja na pravo študentsko življenje) in seveda vse intenzivne večerno – nočne diskusije.
Različne vloge zahtevajo od nas opredeljevanje. Sam sem jih imel v tej zgodbi celo več: pobudnik, organizator, izvajalec, predavatelj, učenec, šofer,... predvsem pa udeleženec. Uvodnik pišem kot organizator, poročilo kot udeleženec, seminarsko nalogo kot navdušenec nad kuharskimi kvalitetami komunalcev. Vse ostale vloge – predvsem predavateljska - so potisnjene v ozadje. Celoten zbornik razumem kot večplasten zaključek ene zgodbe in motivacija za nove akterje v novih zgodbah. Zato ga pišem tudi kot spodbudo organizacijam, institucijam in posameznikom za aktiviranje na omenjenih priložnostih. Učinkovitost, koristnost in ostale dobrobiti mednarodnega sodelovanja so evidentne, poiskati primerna sredstva pa tudi ni najteže.
Dostop do bruseljskih in domačih virov (so)financiranja izobraževalnih projektov je relativno enostaven. Začnemo z idejo in osnovno razdelavo (kdo, kje, kako, koga, komu). Za izobraževalne programe opredelimo ciljno skupino, vsebino izobraževanja in metode. Potem poiščemo primerne razpise, natančno preberemo razpisno dokumentacijo, napišemo projekt in ga (pravilno) pošljemo razpisovalcu. Ko je projekt potrjen začnemo z pripravami skupine, kar običajno vključuje tri stopnje (pred, med in po izvedbi). Recept izvedbe izmenjave – kot je opisana - je načeloma enostaven in se ga da naučiti. Je pa res, da je običajno doba učenja dolga, posuta z neuspelimi projekti, izgubljenimi priložnostmi, zamrlimi partnerstvi, ... Na kratko. Vsi si lahko preberemo recept v kuharski knjigi, a ne bomo vsi (dobro) kuhali. Od znanja, roke, izkušenj,... kuharja je odvisna užitnost hrane. Isto velja za vse službe, torej tudi za pripravo, izvedbo in zaključek vsakega projekta. Zato se v današnjem kompleksnem svetu – kjer je umetnost pridobiti kvalitetno informacijo – pojavlja vedno več organizacij, specializiranih za pripravo projektov.
Zahvala velja najpomembnejšim igralcem v tej zgodbi: Mentorji (udeleženci); Aniti Jelen-Žmitek, direktorici Zavoda Izraz; Libby Urquhart, ARCH Network (partnerica na Škotskem) in seveda CMEPIUS, kot nacionalni koordinator projektov LdV.
Eno dejanje smo zaključili, sedaj so navrsti naslednja, ki lahko vključujejo izmenjavo učiteljev in študentov, krajše in daljše obiske, opravljanje prakse, skupni projekti,... Pa naj bodo to Škoti – sladki kot piškoti – ali druge države.
Bojan Žnidaršič, udika Vodja projekta
|
|
Naše delo |
|
Vstop |
|
Projektno delo |
|
Pišite nam |
|
Prijavnice |
|
Aktualne novice |
|
Izobraževanje |
|
Nacionalni pojekti |
|
Mednarodni projekti |
|
Vstop Slovenije v EU je pospešil mednarodne aktivnosti v vsebinskem, časovnem in finančnem obsegu. Možnosti in priložnosti – tako realne, a tako neoprijemljive - se pojavljajo znova in znova. Ko jih zaznamo, jih pretvorimo v cilje in projekte. Ker v zborniku obravnavamo komunalo, in 12 dnevno izmenjavo v programu Leonardo da Vinci (LdV), si predočimo kaj, kje, kdo, kako ... lahko sodelovanje intenziviramo. Dobra stran izmenjav je, da so dvostranske in da je smiselno uvažati in izvažati primere dobre prakse (slaba pa naj ostane kot opozorilo). |
