Trajnostni turizem za trajnostni razvoj podeželja

Naše delo

Vstop

Projektno delo

Pišite nam

Prijavnice

Aktualne novice

Izobraževanje

Nacionalni pojekti

Mednarodni projekti

Arhiv

Padna – Padena – Narobe obrnjena skodelica (lat. krožnik, skleda)

Vasica v kateri znajo vaščani stopiti skupaj in priti do cilja, ki vsem zagotavlja boljše življenje na zelo poseben način. To so dokazali že pred dvema stoletjema, ko je bilo potrebno obnoviti povsem dotrajano cerkev Sv. Blaža. Tedaj so se dogovorili, da bodo prihodke od prodaje blitve namenili za obnovo svoje cerkve. Uspelo jim je, tako kot jim je v današnjem času uspelo ujeti Srečo, ki jim je ponudila roko. A tudi to ne pride samo po sebi, potreben je hiter odziv, pripravljenost, skupen nastop, delo.

Pomembna je bila želja, da se ustavi praznjenje vasi (iz 640 na današnjih 140) in iskanje možnosti za uresničitev. Nastajala je ideja o tako imenovanem razpršenem hotelu, ki bi ponujal počitek in prijetno preživetje prostega časa v slikovitem okolju stare istrske vasi. Motivator te ideje je Denis Goja, ki spodbuja vaščane za aktivno turistično ponudbo, z apartmaji, avtohtono hrano, ogledom in prikazom zanimivih stavb in njihovih zgodb. Pomembno vsebino tej ponudbi dajejo ljudje s svojo pristnostjo. Obiskovalci se počutijo, kot del te zgodbe, kot sestavni del vaškega vsakdana.

Občina Piran se zelo aktivno vključuje v prizadevanja vaščanov in jih podpira. Objavili so poziv morebitnim vlagateljem, da jim ponudi vaške objekte v njeni lasti za razvoj turistične ponudbe v sozvočju z razvojem razpršenega hotela (namestitev, kulinarika, welness,…).

Živi muzej Krkavče – hiša Vrešje

Znašli smo se pred lepo obnovljeno, malo, čisto Šavrinsko hišico pred katero je resnično čudovit studenček, ki daje življenje in svežino temu domu in družini, ki je v njej nekdaj živela. Lastnica Ondida Reja nam je v tekočem, občutenem pogovoru predstavila zgodovino hiše, njenih prebivalcev in trud sedanjih lastnikov-dedičev za njeno obnovo. Iz povedanega je slutiti ljubezen in spoštovanje do prednikov in njihovega dela. Pripoveduje o življenju Šavrink, ki so v tem delu Istre resnično nosile na svojih ramenih tri vogale hiše in družine. Bile so tiste, ki so odhajale z doma za delom čez mejo v Italijo in Hrvaško; kot perice (zbirale so umazana oblačila, jih oprale in čista oblačila vračale naročnikom), krušarice (pekle so kruh in ga prodajale), jajčarice (jajca so polagale v planjer obložen s slamo), preprodajalke,… Večino tega so prenašale na svojih glavah v pletenih košarah (pri nas bi jim rekli j'rbos). Moški pa so ostajali doma »kur vrata v zidu« in skrbeli za dom in opravila na polju.

Hišico so prvotno obnovili za svoj »gušt« in jo šele kasneje namenili na ogled obiskovalcem in si s tem poskušali nekoliko pokriti stroške obnove, nam pojasni pražnje oblečena šavrinska dedinja.

 

Čisto na koncu pa smo si ogledali še skrivnostni krkavški kamen, katerega izvor ostaja skrivnost in zaradi tega predmet mnogih ugibanj in razlag.

Vitra Cerknica je – s sofinanciranjem Občine Cerknica, Bloke in Loška dolina - pripravila za posamezno občino enodnevno strokovno ekskurzijo, namenjeno 20 kmetom iz omenjenih občin. Cilj ekskurzije je bil prenos znanja in izkušenj uspešnih posameznikov in skupin, ki so uspele povezati dediščino s sedanjostjo in pri tem zagotoviti možnost preživljanja današnjim generacijam.

 

Ogledali smo si tri zanimive primere uspešnega turističnega razvoja. Vsi trije primeri dobre prakse se med seboj razlikujejo, pa vendar temeljijo na spoštovanju dediščine in narave .

 

Zapisala: Judith Unetič

Danes je to vasica s slovesom širom sveta, ki na malem kraju ponuja vpogled v življenje kraja, stavb, malih uličic in prijazne kulinarike gostiteljev vasice Padna. Sreča, ki so jo uspeli ujeti pa je padencem ponudila trenutek, ko so v Kopru pričele pristajati potniške križarke in so turistični vodniki iskali primeren kraj, kjer bi potnikom ponudili avtohtono turistično doživetje. Padna je ponudila to, česar drugi niso bili pripravljeni ali zmožni narediti.

 

Torej ne le Sreča, potrebna je bila pripravljenost skupnosti in oseba, ki je vse skupaj povezala.

Hrvoji – Trajnostni park Istra

Pot nas vodi naprej po naši »mali« Istri, ki se izkaže, da pravzaprav niti ni tako majhna. Polna je cestnih povezav in križpotij in ves čas kaže na to, da ima prostrana  gozdna zaledja, ki popotnika lahko pošlje v neznano smer. Pa smo le našli pravo smer. V vasici Hrvoji je skupina zanesenjakov v povezavi s staroselci ter veliko optimizma in zagnanosti ustanovila ekološko naselje – Trajnostni park Istra. Ni nam bilo povsem jasno, kaj bomo doživeli in videli v malem istrskem naselju, ki ga je močno načel čas in zaznamovalo praznjenje vasi.

Pri vhodu nas je pričakal zanimiv član skupnosti, bosonog in oblečen v preprost šal, opasan preko bokov. Predstavil se nam je kot Nara Petrovič, ki sam sebe imenuje tudi »fekolog«. Nenavadno. Vodil nas je v smeri vaške cerkve, v senco stare lipe, kjer nas je čakala prijazna članica skupnosti Manja Vrenko. Iz obeh je sijala preprostost in prepričanost v trajnostni način življenja, za katerega so se odločili. Njun opis namena delovanja skupnosti, bivanja in razumevanja življenja je nekoliko izven ustaljenih »civilizacijskih« pojmovanj, z velikim občutkom do naravnih danosti in povezanosti z naravo.

Izpostavita izsledke najnovejših študij ki kažejo, da ljudje v svoji mrzlični naravnanosti po kopičenju in kupovanju stvari, 90 % kupljenega zavržemo v roku enega meseca. Namen njihovega bivanja v Ekološkem naselju ob trajnostni kulturi bivanja, pa je samooskrba in potrošnja v najmanjši možni meri, torej porabiti čim manj. Ob tem nam prikažeta način sanacije stare stavbe in njihov trud uporabiti le naravne surovine iz okolja, na način, ki je najmanj obremenjujoč za naravo in okolje.

S težavo so obnovili staro kamnito stavbo, tako da so z notranje strani naredili omete iz vrbovja, glino in marsejskim milom, za okna in vrata uporabili les iz domačega okolja, za stranišča pa uporabljajo t.i. suhe WC, kjer porabijo minimalno količino vode, pri tem se ločuje urin in blato. Slednje - s pomočjo mikroorganizmov in deževnikov - predelajo v kompost.

Za ogrevanje pobirajo odslužen les in odpadlo vejevje, ogrevanje imajo urejeno preko pirolizne peči, z vodo se oskrbujejo preko kapnice in jo nato v krogotoku uporabijo večkrat, za razmaščevanje uporabljajo naravne otrobe, za odpadne vode in fekalije pa uporabljajo rastlinsko čistilno napravo. Najnujnejše nakupe opravijo v obnovljivih materialih (steklo, košare, papir,…). Komunalno podjetje z njimi nima nobenega dela. Komunalnih odpadkov ne ustvarjajo, saj poskrbijo za samoreciklažo. Zelo varčni so tudi pri porabi vode. To pa po drugi strani Komunalnemu podjetju ne daje zaslužka.

Na enak način pridelujejo sadje, zelenjavo, krompir, začimbe, zelišča, …Na zaključku našega druženja, smo poizkusili hrano pridelano na tem delčku Istre: Čips iz ohrovtovih listov in žajblja, namazi iz čičerike, skute z zelišči,… in pijačo iz  domačih zelišč.

V njihovem domovanju pa smo videli tudi zbirke knjig z zanimivimi naslovi, ki vzbudijo radovednost o Človeku, navodilih za uporabo, o Življenju, o Duševnem in Duhovnem ravnovesju, o harmoniji z naravo, s samim seboj,…

Ko sem se vrnila domov in pripovedovala o doživetjih tega dne in omenila Nara Petroviča, so mi moji otroci dejali: »A ni to tisti Filozof?«

Kdo je torej Nara Petrović. Fekolog ali Filozof? Ali pa je to eno in isto v smislu Harmonije Telesa in Duha.

Svet je Naru Petroviču in njegovim sostanovalcem že dal priznanje. Dva dni po našem odhodu iz Trajnostnega parka Istra v Hrvojih, je njegovo skupnost nagradil z najbolj prestižno naravovarstveno nagrado na Svetu. Nagrado na področju obnovljivih virov brez emisij v atmosfero, za samozadostnost in vpetost v okolje ter kot Projekt, neodvisen od EU ali od državnih fondov – ENERGY GLOBE AWARD.