WESST_primer

WESST

Študijski primer

Uporaba ostankov predelave lesa za ogrevanje

Zgodovina (ozadje), od kje ideja, kako se je začelo, kdaj, zakaj

Drva za gospodinjstvo uporabljajo od nekdaj. Podjetje (žaga, izdelava palet) je uporabljalo nafto za ogrevanje in sušenje lesa. Povečanje proizvodnje je ustvarilo problem lesnih ostankov. V enem trenutku so jih celo kurili na polju. Leta 2002 so kupili kotel (220 kW) na žaganje. To zadostuje za ogrevanje hiše, delavnice, sušilnice lesa in družinskega rastlinjaka

Na slovenskem podeželju se drva uporabljajo od nekdaj. Vsak kmet je imel nekaj gozda, ki ga je uporabljal za vzdrževanje hiše in ogrevanje. Razslojenost družbe (različno bogati lastniki) in specializacije (različna znanja in produkti, ki jih zahteva trg) so spodbudili razmišljanja o učinkoviti izrabi razpoložljivih virov.

Enostavna dostopnost do informacij (svetovni splet, specializirane revije, svetovanja, vseživljenjsko učenje), omejenost naravnih virov, ostanki od lesne predelave in visoke cene nafte so glavni razlogi, da so začeli lastniki premišljeno investirati v elemente URE in OVE.

Med prvimi so bili lastniki žag, kot imetniki lesnih ostankov. Z kurjenjem lesnih ostankov so rešili tri probleme: (1) Odvoz žaganja v gozd (strošek) ni več potreben. Uporaba v štali zaradi zmanjšanja govedoreje stagnira. (2) Ni potrebno pripravljati (sečnja, razrez, sušenje) in kuriti kvaliteten les v klasičnih kuriščih. (3) Menjava energenta (cenejše ogrevanje), saj je zadnjih 30 let veliko kmetov, obrtnikov, lastnikov žag,... na podeželju uporabljalo nafto, ker je bila poceni.

Vsi navedeni razlogi veljajo tudi v obravnavanem primeru. Družinsko podjetje (žaga, izdelava palet) je uporabljalo nafto za ogrevanje in sušenje lesa. Povečanje proizvodnje je ustvarilo problem lesnih ostankov. V enem obdobju so jih celo kurili na polju. Leta 2002 so kupili kotel (220 kW) na žaganje. To zadostuje za ogrevanje hiše, delavnice, sušilnice lesa in družinskega rastlinjaka.

Kaj je bil glavni motiv, kateri motive še

Motivacija za izrabo ostankov lesa v energetske namene je bila velika, saj so tako rešili tri probleme (elimirati ostanke, priprava lesa za ogrevanje, visoka cena nafte za vse večje energetske potrebe podjetja). Povečala se je namreč potreba po sušenju lesa (zahteva trga) ter ogrevanju bivalnih in delovnih prostorov. Sistem jim je omogočil centralizirano pripravo tople vode za vse porabnike.

Ali uporabljate surov, neobdelan energent (ostanki) ali je emergent pripravljen. Če kombinacija koliko vsakega v %

Struktura lesnih ostankov, ki jih uporabljajo je: Žaganje (60%) je neobdelano, drobljenec (40%) pa nastane z drobitvijo lesnih ostankov od razreza. Večanje proizvodnje ustvarja tudi viške lestnih ostankov. Sedaj jih prodajajo proizvajalcem pelet ali za daljinsko ogrevanje naselij. Razmišljajo o nakupu manjšega sistema za izdelavo pelet (cca. 50.000 euro), saj je v peletih več dodane vrednosti (added value) in večji zaslužek.

Kateri tip biomase uporabljate

Kot ostanek iz proizvodnje je na voljo žaganje in drobljenec, vse sveže (brez sušenja). V primeru izdelave pelet, pa bo potrebno les sušiti.

Ali imate standarde kvalitete (katere), ali jih uporabljate, ali jih potrebujete

Z uradnimi standardi se niso nikoli ukvarjali saj jih ne potrebujejo. Za domačo rabo so kupili primeren kotel, za prodajo viškov (za izdelavo pelet) je material dober. Uporabljajo pa „domače” standarde in znanje, ki se na podeželju prenašajo iz roda v rod.

Priprava energenta (sušenje), kje, koliko, zakaj, kako

Tehnologiji proizvodnje lesnih ostankov (obdelava svežega lesa) so prilagodili tudi sistem izgorevanja, kar ocenjujejo kot kvaliteto (cenenost), kljub slabšim izkoristkom. To pomeni, da biomase ne sušijo. Za domačo rabo je v silosu sveže žaganje, ki se suši na polžu (na poti med silosom in kuriščem). Za prodajo viškov imajo urejen reden tedenski odvoz. Tudi ta ne potrebuje sušenja.

Priprava energenta (vse, razen sušenja), kje, koliko, zakaj, kako

Za potrebe ogrevanja pripravljajo dva tipa biomase. Žaganje iz razreza hlodov in desk, drobljenec delajo iz ostalih lesnih ostankov. Pri načrtovani izdelavi pelet pa bo proces zahtevnejši

Kakšna je povezava z gozdarstvom (odkup, nega, lastnik gozda, ...)

Domačija je tudi lastnik gozda, a pa ne uporablja za proizvodnjo. Ves les, ki ga potrebujejo v proizvodnji - to je cca 100 m3 hlodovine slabše kvalitete na teden - kupujejo na trgu. Neposredne povezave z gozdarstvom ali sečnjo nimajo.

Kot produkt česa je vaša biomasa (pri peletih lesni prah, žaganje), kakšen je process izdelave, (sekanci iz polen, star gradbeni les, vzdrževanje parkov), ali je relevantna, če da koliko, kdaj, kdo, kje

Biomasa, ki jo uporabljajo v ogrevalnem sistemu (žaganje, drobljeni lesni ostanki) je ostanek pri izdelavi transportne embalaže (palete)

Spravilo (skladiščenje), sušenje v skladišču, količina, mesta zaloga, način distribucije do skladišča, od skladišča do kotla

Celoten proces priprave in porabe lesne biomase ne potrebuje posebnega skladiščenja. Viške biomase se prodaja, za domače potrebe pa se biomasa kuri tekoče in po potrebi. Zato je skladiščenje kratkotrajno (max 1 teden), preprosto, ograjeno s treh strani in pokrito s streho.

Izdelava sekancev, drobljenje lesa, če da kako

Žaganje ne potrebuje posebne obdelave. Ostanke lesa drobijo v svojem drobilcu in jih mešajo z žaganjem. Tako je mešanica biomase sestavljena iz 60% žaganja in 40% drobljenega lesa. Mešanico odpeljejo do zalogovnika. Tak sistem ne potrebuje posebnega pakiranja, zato je učinkovit in cenen.

Izdelujejo jih z drobljenjem ostankov lesa

Način distribucije (transport) do skladišča, od skladišča do kotla

Ker proizvajajo biomaso za dva uporabnika (lastna poraba, prodaja na trgu) sta tudi dva načina transporta. Notranji transport z nakladači, za kupce z kamioni. Za kupce ostanke bioamase zbirajo v pripravljenih kontejnerjih, ki so tudi začasno skladišče

Spravilo (skladiščenje), količina, mesta, zaloga, način distribucije do skladišča, od skladišča do kotla

Urejen imajo tedenski sistem odvoza, zato skladiščenje ni potrebno

Količina, o kakšni količini letno govorimo

Tedensko „proizvedejo” cca 150 m3 žaganja in drobljenca (7200 m3/leto). 1/3 porabijo doma, 2/3 prodajo.

Kdo je vaš končni uporabnik

Končna uporabnika sta tako dva. Doma je to stanovanjska hiša, delavnica, sušilnica lesa in rastlinjak. Na trgu pa viške neobdelane biomase kupijo izdelovalci pelet ali pa kurilnice za skupinsko ogrevanje naselij. Sistem je utečen, zatikanj ni.