CHANTICA—Culture, History and Nature Together In Contemporary Art

Naše delo

Vstop

Projektno delo

Pišite nam

Prijavnice

Aktualne novice

Izobraževanje

Nacionalni pojekti

Mednarodni projekti

 

 

 

 

 

 

Sofinancerji projekta:

Prvo srečanje je potekalo na Slovaškem, in sicer kar v dveh mestih. Prvih nekaj dni v kraju Stropkov, kasneje pa še v Kežmaroku. Udeleženih je bilo 5 držav, in sicer Anglija, Škotska, Grčija, Slovaška in Slovenija. Našo ekipo smo sestavljali Ajda Račečič, Tjaša Blaško, Klara Mihevc, vodja skupine Saša Klančar, Tita Brecelj, Irena Udovič in vodja VITRE – organizacije prek katere je izmenjava potekala, Bojan Žnidaršič.

PONEDELJEK, 19. 11. 2007

Ponedeljek je bil dan prihoda. Prispeli smo zadnji. Vsi so nas pričakali v kraju Stropkov, mestu ki ga že poznamo od letošnjega avgusta, saj smo odšle na enotedenske počitnice prav tja. In ker je bilo že takrat super, smo vedele, da zdaj ne bo nič slabše.

Že prvi večer smo bile čisto navdušene in smo vsem ostalim razkazovale čare tega malega mesta, ki pa v novembru ni več tako živahno.

Ko smo se vrnili v župnišče, kjer smo bili nastanjeni, smo se prav kmalu zakotalile v postelje, saj smo bile od dolge vožnje z vlakom in prestopanj iz vlaka na vlak, kar malo utrujene.

SREDA,  21. 11. 2007

Spet smo zadovoljne odšle od jedilne mize z dokaj polnimi želodčki, kajti vedeli smo da nas kar nekaj časa ne bo nazaj. Odšli smo namreč v Open Air Museum Svidnik ali drugače, v  vas iz lesenih hišk s slamnatimi strehami, ki je stara par sto let.

Tudi to smo bile že videle avgusta, ampak je bilo super ponovno obiskati to vasico. Zadržali smo se malo dlje, ker je bila grška ekipa zelo zainteresirana v ikone, ki so bile porisane na steni v cerkvici. Bilo je kar hladno, tako, da se je kasneje še toliko bolj prileglo toplo kosilo. Ko smo v miru pojedli, smo me in dekleta iz angleške skupine morale izbrati obleke, ki naj bi jih nosile v petek na prireditvi ob 10. obletnici Kulturnega doma v Kežmaroku. Vsaka si je izbrala po dve obleki, le jaz in Irena sve ustrajale pri tem, da bova nosili le eno obleko, kar se je na koncu izkazalo za pametno odločitev.

Po tem angleško-slovenskem sestanku smo odhiteli na večerjo, da bi potem imeli čim več prostega časa, prihranjenega za zvečer.

ČETRTEK,  22. 11. 2007

Zjutraj nas je vse malo zabolelo pri srcu saj smo se iz mesta Stropkov selili v Kežmarok. Tako, da smo se takoj po zajtrku odpeljali na skoraj dve uri dolgo pot. Modeli, torej me in angleška dekleta, smo odšle malo prej, ker smo morale priti na generalko za petkovo obletnico. Ostali so imeli pestro popoldne saj so odšli v Bardejov na ogled term ter gradu. Saša, ki je bila naša vodja, je pripomnila, da je slovaški vodja projekta Miro, tako lepo poskrbel zanje, da nam je bilo skoraj malo žal, da nismo bile z njimi. Miro jih je peljal na ogled term in pa lesene cerkve. Odšli so tudi na kosilo, kasneje pa še na čaj in tortico. Po večerji sploh ni ostalo prostora za še kaj drugega kot posteljo in dober spanec.

PETEK,  23. 11. 2007

Po zajtrku smo imele čas do pol enih, tako da smo se odločile, da gremo po trgovinah. Cene so bistveno nižje kot pri nas, okoli 50%, ampak je razlog tudi to, da Slovaška ni tako industrijsko razvita kot Slovenija.

Na hitro smo si vzele čas še za kosilo, potem pa ta težko pričakovana obletnica Kulturnega doma. Ko smo prišle tja smo imele še veliko časa. Počasi smo se oblekle in se pripravile na naš del nastopa. Ko je bil tudi ta del opravljen smo si oddahnile. K nam je takoj prišla Saša in povedala, da smo se super odrezale. Čakala pa nas je tudi slavnostna večerja  oziroma banket, tako, da smo se morali kar hitro odpraviti tja. Vse to se je odvijalo v šoli umetnosti. Bili smo priča podelitvi priznanj vsem, ki so bili deležni za obstoj in razvoj Kulturnega doma, nato pa je sledila slastna pojedina. Takrat smo se vsi strinjali, da je Slovaška kuhinja res izjemno dobra in raznovrstna.

Po večerji smo odšle nazaj v hotel in se zadržale v sobah še kar nekaj časa, potem pa smo odšle na sprehod po Kežmaroku.

TOREK, 20. 11. 2007

Po obilnem zajtrku smo se odpravili v tamkajšnjo osnovno šolo, kjer smo doživeli lepo dobrodošlico. Prisostvovali smo tudi otvoritvi učilnice, ki nas je popeljala v zgodovino Slovaške folklore in kulture. Imeli smo tudi majhno pogostitev ter sestanek o tem, zakaj se sploh gre pri projektu CHANTICA – združenje narave, zgodovine in kulture v umetnost.

Ta isti projekt bo v Sloveniji potekal maja 2008.

Po sestanku smo imeli kosilo, nato pa je bila na vrsti razstava tradicionalnih slovaških ročnih del v mestni knjižnici. Tudi sami smo se lahko preizkusili v ročnih spretnostih ali pa jih enostavneje, kar kupili. Bilo je prav prijetno popoldne. Kasneje smo imeli nekaj prostega časa, kmalu pa je bila na sporedu težko pričakovana večerja.

SOBOTA, 24. 11. 2007

Že takoj ko smo se zbudili, smo bili v malo okrnjeni zasedbi, saj je ponoči odpotovala domov Grška ekipa. Kmalu za njimi pa so odšle tudi Škotinje. Sicer pa smo ta dan imeli v planu obisk Visokih Tater, ampak ko smo prišli tja smo ugotovili, da je gondola do konca decembra zaprta. Tako, da smo si le pogledali film o Tatrah, ki je bil zelo zanimiv in res lepo prikazan, seveda za tistih par, ki so dejansko ostali budni, saj smo bili precej utrujeni zaradi petkovega nočnega spoznavanja Kežmaroka. Ker je to opazil tudi angleški voditelj projekta, gospod Martin, je predlagal spust po nekakšnem avto-toboganu. Še ena nova stvar v zbirki slovaških dogodivščin. Po tem spustu smo se odpeljali do skakalnice Šterbske pleso, ki bi jo navijači smučarskih skokov morali poznati. Zraven skakalnice je tudi manjše smučišče in sankališče, tako da so se angleška dekleta lahko zabavala s spuščanjem po strmini navzdol, kajti v Angliji tega ne morejo doživeti. Kasneje smo odšli tudi do ledeniškega jezera. Tu so definitivno nastale najlepše fotografije tamkajšnje pokrajine. Ko smo prišli nazaj v hotel nas je čakalo kosilo, potem pa smo imeli prosti čas do večerje, ki smo ga večinoma preživele kar v sobah. Po večerji smo se z našim slovaškim prijateljem Michalom dogovorili kam bomo odšli zvečer, ker je bil namreč ravno njegov rojstni dan, tako da nas je čakala kar zanimiva noč.

NEDELJA,  25. 11. 2007

Ta dan je bil večinoma namenjen sprostitvi, počivanju in pa gledanju televizije. Temu bi se dejansko lahko reklo lenarjenje, ampak je bilo kar zasluženo, glede na pretekli teden. V miru smo pospravile vso prtljago in čakale kdaj bo čas večerje ter kasneje še čas odhoda. Samo da smo pomislile da odhajamo, nas je stisnilo v trebuhu. Še slovo od Angleške ekipe, nato pa odhod proti železniški postaji v Popradu. Za nazaj smo imeli kar nekaj problemov, saj spored vlakov ni bil povsem pravilen. Prestopati smo morale iz vlaka na vlak tako rekoč celo noč in ko smo končno prišle domov je bil čas za celodnevni spanec. Potem pa nas je že čakala šola.

Če pa nas sedaj vprašate ali nam je kaj žal ker smo že doma, bomo seveda odgovorile ne, ker gremo tako ali tako kmalu spet nazaj.

Pripravili Tita Brecelj in Irena Udovič