Naravna in kulturna dediščina za nova delovna mesta

V projektu je sodelovalo 10 udeležencev, ki so predstavniki turističnih ali ekoloških kmetij, osebe z dopolnilno dejavnostjo in brezposelni, ki se zaradi izgube delovnega mesta vidijo v turistični dejavnosti na območju NKR. Nekateri od njih imajo kot dopolnilno dejavnost za svoje izdelke tudi regionalni certifikat znamke Zeleni kras, nekateri pa so bili 2011 prostovoljno vključeni v 60 urni program Lokalni turistični vodnik/turističen delavec po Zelenem krasu z zaključnim izpitom, ki ga je izvajala RRA NKR z zunanjimi izobraževalnimi inštitucijami.

Naše delo

Vstop

Projektno delo

Pišite nam

Prijavnice

Aktualne novice

Izobraževanje

Nacionalni pojekti

Mednarodni projekti

Arhiv

Program Leonardo da Vinci je namenjen državljanom Evrope za pridobivanje novih znanj in veščin s poudarkom na praktičnem usposabljanju v tujini. Podpira inovativnost, pridobivanje novih strokovnih znanj in izkušenj, spretnosti in informacij. V predstavljenem  projektu - Naravna in kulturna dediščina za nova delovna mesta s ciljem – pa izboljšana interpretacija naravne in kulturne dediščine na osnovi zgodb in izkušenj škotskega okolja.

Brošura utrinkov 14 dnevne izmenjave

Naravni dediščini na Škotskem posvečajo posebno mesto, saj se zavedajo napak, ki so jih storili v preteklosti. Okrog zakladnice vode, jezera Lomond (Loch Lomond) se razprostira narodni park Trossacks. Park zaposluje 130 ljudi (posebnost je nadzorniška služba, ki ima različne naloge: od ohranjanja naravne kulturne dediščine, pa vse do formalnih in neformalnih oblik izobraževanja, idr.) in je zelo dobro organiziran, saj je v skladu s turistično strategijo v njem poskrbljeno za različne aktivnosti, posebno skrb pa namenjajo tudi varovanju okolja, razvoju podeželja. Malce drugače je organiziran naravni rezervat Loch of Lowes, ki je znan po gnezdišču ribjega orla, ki ga upravlja Scottish Wildlife Trust, kjer smo si lahko ogledali, na kakšen način zavarujejo to ogroženo ptico, kako je urejeno opazovanje divjih živali ter skrb zanje. Spremembe v smislu »nazaj k naravi« pa poskušajo izpeljati tudi v mestih. In tako smo se seznanili s poskusom mestne uprave, da znamenito angleško travo na zelenici zamenja z avtohtonim rastjem njihovih travnikov, kar pa ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled.  Mehansko (pletje) odstranjevanje trave se ni obneslo, zato so morali poseči po herbicidih. Sicer pa na javne površine uvajajo »Edable Borders«, zelenjavne »otočke«, na katerih se namesto rož bohotijo zelišča ter najrazličnejša zelenjava, ki je namenjena mimoidočim, spodbuja pa tudi razmišljanje o vrnitvi zelenjave na vrtove hiš, saj so hišni vrtovi pogosto zatravljeni. Prej omenjene zelenjavne rešitve nameravajo izpeljati tudi na poteh med šolo in tako priljubljenimi restavracijami s hitro prehrano in še kje.

Škotska ima bogato kulturno dediščino, ki jo zna predstaviti in tržiti, da se zavedajo pomena naravnih danosti, da so se pripravljeni učiti in spreminjati svoje navade, da je pri njih prisoten velik delež prostovoljstva, da pa so, tako kot pri nas, tudi pri njih na udaru zaradi vpliva iz Amerike. Videli smo kar nekaj dobrih praks, ki niso pomembne zgolj za nas, ki smo tam preko bivali v okviru mednarodne prakse turističnih vodnikov, temveč tudi za naše delavce v turizmu, saj znajo Škoti ob še tako malenkostni znamenitosti postaviti bodisi  kavarno ali pa celo restavracijo. Da ne govorimo o številnih klopcah s posvetili, ki so jih ljudje ob smrti bližnjega, namesto denarja za sveče in vence, poklonili muzejem, parkom…V Sloveniji imamo ogromno danosti, ki se lahko primerjajo s praksami Škotske, predvsem pa smo v veliki prednosti pri naravnem bogastvu, ki pa ga (še) ne znamo dovolj učinkovito tržiti.

In kako je rekel kolega? Iskrene čestitke k njihovi sposobnosti, da okrog enega ptiča zgradijo kompleksno turistično ponudbo …

Edinburg

V glavnem mestu Škotske in, kot mu pravijo, mestu festivalov, človek težko ostane hladnokrven. Bogata arhitekturna dediščina zasenči sive fasade, ki jih je načelo vlažno in hladno vreme. Po zaslugi temperamentnega Argentinca z italijanskimi koreninami, vodnika Sergia la Spine, smo spoznali marsikatero zgodbo in utrinek iz življenja nekdaj in verjetno bi težko opazili »slepa« okna, ki so se skrivala v fasadah tega mesta in so bila pravzaprav odgovor ljudstva na visoke davke na steklene površine, ki so jih predpisale mestne oblasti. Občudovali smo zelenico enega izmed mestnih parkov, ki je vsakoletno prizorišče knjižnega sejma. Preko sto razstavljavcev in prodajalcev knjig postavi stojnice in šotore in po nekajdnevnem dogajanju, ko knjižni sejem zapre svoja vrata, odgovorni preprosto zamenjajo travo, ki je tako spet »kot nova«. New Town, kot se imenuje novejši predel prestolnice, je v 18 stoletju nastal kot odgovor na takrat že prenapolnjeni Old Town, stari del mesta, ki leži pod Edinburškim gradom, v katerem se nahaja tudi vojaški muzej ter neprecenljivi kraljevi dragulji, ki smo si jih lahko ogledali.